Prijatelj mi je povedal, kako napeto spremlja Vuelto – dirko po Španiji – in kako toplo mu je pri srcu, ko naš Roglič premaga celotno svetovno elito in ekipe, šampionov iz držav s sto letno kolesarsko tradicijo. V osmi etapi je v bližnjem posnetku kamere, obsijan z zahajajočim soncem, Primož v finišu spet prehitel vse tekmece. Takrat  je spremljanje kolesarstva kot športa postalo estetsko in umetniško doživetlje (Youtube – La Vuelta – Stage 8 – Last Kilometer). Podobno je ponovil v deseti etapi in povečal tiha pričakovanja in upe, da bo Slovenec spet na koncu car nove svetovne dirke.

Pred dvemi meseci na dirki, Touru po Francij, je bili Primož najboljši skoraj do konca. Skupaj z Jumbo Visma ekipo je opravil nepredstavljivo delo. Na odločilni kronometrski etapi  ni bil najmočnejši. Bil je četrti izmed skoraj sto vrhunskih svetovnih kolesarjev.  Zmagal je neverjetno nadarjeni devetnajstletni Pogačar, ki se je precej časa ”šlepal” za Primožem in njegovo ekipo, ter mu v tej dirki na čas dokončno prevzel prvo mesto v generalni razvrstitvi. Roglič je bil tako drugi na najbolj prestižni kolesarski dirki na svetu, Tour de France, z miljoni nadušenih gledalcev.

Ta dogodek, dva slovenca na vrhu svetovne dirke, ter odvzem  prvega mesta favoritu, s katerim smo dihali dva tedna, je v množici Slovencev izzval zelo močne in mešane občutke. Z zanimanjem in užitkom sem spodbujal ljudi, da povedo, kako so to doživeli. Užalostili so me komentarji običajno dobronamernih in pozitivnh teniških kolegov, s katerimi smo skupaj gledali zaključek dirke: ”Zamočil je!”, ”To je konec njegove kariere!”,  ”Danes ni imel ekipe pa se je pokazalo!”. Pozabili so, da je nekaj časa nazaj na svetovnem prvenstvu v kronometru bil drugi. Mnogi so se »s figo v žepu« veselili Pogačarjeve zmage, čeprav je »naš«. Tretje uvrščenega Avstralca Richiea Porta pa v slovenskih medijih sploh omenili niso.

Večini gledalcev, kritikov dirke, ni bilo dano okusiti značilnosti in lepote tekmovanja z dirkalnim kolesom. Nikoli niso vozili v hitri skupini, premagovali hudih vzponov, ali se udeležili kolesarskega maratona.  Za večino teh ljudi je Rogličev zdrs s prvega na drugo mesto pomenil neopravičljiv neuspeh, poraz in katastrofo.  Hudo je in boli, kako množica sledilcev in občudovalcev po številnih zmagah in vrhunskih uspehih takoj razvrednoti športnika, ki se usodnega dne malo slabše počuti ali nima optimalno naravnane glave. V bistvu je njegov neverjeten uspeh bil le za odtenek manjši od popolnosti, krone Tour de France.

Premalo smo se zavedali  tudi dosežka vseh naših kolesarjev na Touru. Tam so svoj delež k uspehu države z dobrimi vožnjami dokazali še Matej Mohorič, Luka Mezgec in Jan Polanc. Prijateljica je zaslutila, kako bo zmaga mlajšega kolesarja spet razdvojila Slovence – nekateri so se celo počutili prikrajšani za zmago. Menila je, da bi bilo najlepše, če bi Pogačar in Primož na cilj dirke na Elizejskih Poljanah prišla objeta. A  naši fantje so pokazali pravo srce, malo pred ciljem zaključka dirke, so se objeli kar vsi in s tem pokazali medsebojno spoštovanje, ki ga velikokrat nismo zmožni ali vsaj ne v pravi meri.

Vesel sem, da sem bil ob slovenskem uspehu na Touru simbolično zraven.  Znanec Maj je navdušen cestni kolesar. S punco sta se odpravila v Francijo ogledati nekaj zadnjih etap dirke. Imela sta neverjetno srečo biti nagrajena s tem slovenskim uspehom. Nista le gledala dirke temveč nekaj delov etap tudi prekolesarila pred dirko ali po njej . Punca je dokaj nova v kolesarjenju. Ima voljo in uživa, ampak ni kos Majevi moči in hitrosti. Vseeno sta lahko doživljala skupaj, ker smo njegovo prejšnje kolo Scot Aspect zanjo predelali na elektriko. Zaradi značilnosti karbonskega okvirja smo morali  izdelati posebne inox nosilce za motor. Po njunih besedah je celotna rešitev učinkovala, občasno je fanta celo ”vlekla” na manj strmih klancih.  Doživetje ponazarja slika z vrha skoraj dva tisoč metrov visokega prelaza na osemnajsti, zadnji gorski etapi dirke.

Te dni na Veulti, dirki po Španiji, Primož spet »raztura«. Neverjetno je, kako aktivno spremlja dirko sedemdeset- letna mama moje prijateljice – pozna imena večine Rogličevih konkurentov in ekip. Malo zaradi posnetkov španske pokrajine in spominjanja nekdanjih potovanj,, vsak dan bolj zaradi veselja in bujenja ponosa slovenstva ob Rogličevih uspehih.

Veselimo se nadaljevanja zgodbe! Spremljate jo lahko na Eurosport  kanalu tudi v časovnem zamiku.  Zavedajmo se, da je Primož Roglič s številmi dnevi rdeče majice in nekaj vrhunskih etapnih rezultatov na Vuelti že dosegel »zmago«, ne glede na končni rezultat!